Lucifer nam je prinesel prvi princip identitete, ki se je sprevrgel v EGOIZEM, zato je otrok že rojen egoist. Če se le dotakneš njegove igrače, že joče. Igračo potem prestavi, morda celo skrije, samo da je ne odkriješ in se je ne dotikaš. To so geste čistega, 100 % egoizma. Ko se zaljubim in poročim, postanem egoist do žene. Potem so tu še otroci, vnuki in končno postanem egoist do celega človeštva. In od tu naprej se lahko prične razvijati altruizem. Ne pozabimo, da nam je Lucifer prinesel tudi kal, ki jo moramo razviti in ravno zato je pomembna. Kajti PRINCIPA SVOBODE ne bi nikoli imeli, če ne bi bilo Luciferja. To kal ne smemo zavreči, temveč razviti. Če sem lahko egoist do vseh, imam lahko tudi vse rad.

In če ne bi imel te kali, te prve sile, kaj bi počel?
Naše slabosti so obenem tudi naše moči. Morali bi se zahvaliti, da smo še polni slabosti. Kajti, prevzgojena slabost postane surovina, ki bo služila razvijanju nečesa drugega. Če nimam ničesar slabega, potem sem res brez motiva in brez moči za izgradnjo novih moči. Največji svetniki so bili največji banditi. Na primer, kaj vse je počel Sveti Frančišek, preden je doživel razsvetljenje, preden je prejel neizigrano telo vstalega Jezusa Kristusa? Ste videli, kako se lahko spremenimo? Ko bomo naše nizkotnosti preoblikovali v moči dobrega, pravičnega in resničnega, bodo le-te postale pravi zakladi. Kamne lahko nosim v žepih, lahko pa jih uporabim tako, da z njimi izgradim zid ali hišo. Določene moči lahko uporabim za mnoge, bolj plemenite cilje. Negativno zato lahko postane pozitivno. Tudi misli. Hudo pa je, če smo notranje popolnoma prazni. Še igle, s katero me prebadajo, ne čutim več. Igla je lahko prispodoba za življenjske preizkušnje. Ostati in postati moramo reaktivni. Nihče ni brez slabosti, kar niti ni problem. Pomembno je le, da le-te preoblikujemo v dobre reči, moči. Iz kupa kamnov, iz ovire smo si izgradili hišo. Tehnika je zelo enostavna, saj imamo skorajda vedno opraviti s problemi duše.

(iz skripte Hranjenje s Svetlobo, Franc Božjak)